"Potrebovala sem svež veter"

Neja Dvornik. Foto: Aleš Fevžer

Po menjavi opremljevalca smuči, trenerski prevetritvi, zajetnem sklopu kondicijske vadbe in treningih v smučarski dvorani je slovenska smučarska reprezentantka Neja Dvornik ob koncu minulega tedna odločno zagrizla v osrednji del priprav v Ushuaii v Argentini.

Minula sezona je bila zanjo najbolj uspešna v karieri. Da bi bila prihodnja, ki bo imela olimpijsko priponko, še boljša, se je Neja Dvornik odločila za kar nekaj sprememb. S koncem aprila je namreč zaključila dolgoletno sodelovanje s Fischerjem in stopila na Rossignolove smuči. Obenem je prilagodila način vadbe ter spremljevalne oskrbe, tako da so njene težave s koleno pod nadzorom. Bila je tudi pobudnica trenerske spremembe. Po novem njene treninge odreja Aleš Valenti. Za 24-letno Korošico se torej začenja novo obdobje.

Intervju: Neja Dvornik

Nova sezona, nove smuči. Ste jih že osvojili?

Spadam med smučarke, ki znajo začutiti smuči. Vem, kaj se mi dogaja pod nogami. Zato sem že ob prvem testu Rossignolovih smuči vedela, kaj želim. Smučka je res malce težja. Tudi moj položaj v smučarskem čevlju se je nekoliko spremenil. Vseeno sem se z lahkoto odločila za spremembo. Smuči sem torej začutila, tudi serviser Jaka Dvornik mi je dejal, da nima težav s pripravo, zdaj pa vstopamo v tisti odločilni del priprav, ko bomo zbirali kilometre na snegu.

Nadaljujmo pri novostih. Nova sezona, nov trener. Je pobuda za konec sodelovanja s trenerjem Denisom Šteharnikom prišla z vaše strani?

Z Denisom sva sodelovala zelo dolgo in zelo dobro. Ne skrivam hvaležnosti. Zame je namreč storil veliko dobrega. Sem pa, tudi tega ne skrivam, začutila, da želim nekaj novega. Iskala sem svež veter. Končna odločitev pa seveda ni bila le moja, temveč skupna.

Aleš Valenti je sicer znano ime, a na tej ravni, torej v vlogi glavnega trenerja v svetovnem pokalu, nepopisan list. Vas to ne skrbi?

Stara sem 24 let. Znam smučati. Zase pravim, da sem narejena tekmovalka. Zato mora trener iz mene potegniti najboljše. Verjamem, da bo Aleš temu kos. On je tisti nov veter, ki sem ga potrebovala. Gre za umirjenega trenerja, ki zna poslušati, hkrati pa dobro podaja informacije in napotke. Ključnega pomena je, da zna prisluhniti. Rešitve, ki jih potrebujem, morajo biti plod skupinskega dela in usklajevanja. Imam toliko izkušenj, da znam povedati svoje občutke in ideje.

Kakšno pa je sodelovanje z Ano Bucik Jogan?

Dobro, zelo dobro. Na treningu bova druga drugo priganjali. Včasih bova tekmici, saj bo druga drugi skakala v hrbet, spet drugič se bova bodrili.

Žal ne moremo mimo vašega zdravstvenega stanja. Redko iščete izgovore, a javna skrivnost je, da vas je koleno v preteklih letih pogosto oviralo.

Nekako sem se morala sprijazniti z dejstvom, da povsem brez bolečin ne bo šlo. Občasno bom morala stisniti zobe. Zato je še toliko bolj pomembno, koga imam ob sebi. Vesela sem, da je v ekipi Klara Kovačič, ki skrbi za kondicijsko pripravo in fizioterapijo. Dobro ve, kaj se dogaja z mano. Težave bova reševali skupaj.

O operaciji niste razmišljali?

Imam povsem zdrave vezi. Če bi se odločila za operacijo, bi jih morali rezati. To bi bilo veliko tveganje, zato sem to možnost odmislila. Zdaj je moja naloga, da poslušam telo in z omenjeno pomočjo položaj ohranjam pod nadzorom.

Za vami je že del priprav.

Najprej sem se ozrla nazaj in si priznala, da mi je primanjkovalo slalomskega treninga. Zato sem poleti trenirala v smučarski dvorani, kjer je mogoče opraviti veliko ponovitev. Zdaj bom to skušala prenesti na trening na južni polobli. Letos bomo v Ushuaii opravili le en daljši sklop treningov. Lanskoletna dvojna pot v Argentino namreč name ni dobro vplivala.

V vašem smučanju smo v minuli sezoni videli različne odtenke. Ko povsem začutite smuči in vam teren ustreza, vas odlikuje elegantno in hitro smučanje. Večkrat pa zavoji niso bili čisti. Se že poznate dovolj dobro, da veste, kako se približati prvemu opisu?

Zelo dobro vem, kdaj imam telo in glavo za optimalno smučanje. Žal pa v smučanju pogosto, večinoma na prehodu iz januarja v februar, pride do padca. V minuli zimi je bil ta morda še bolj izrazit, saj so bile težave s kolenom najbolj prisotne. To je načelo tudi mojo samozavest. Cilj nove zime je zatorej predvsem ta konstantnost. Že na prvi tekmi želim v zavojih pokazati tisti čarobni zagon, nato pa ga držati do konca marca. Želim smučati. Ko se v preveliki meri obremenjujem s tem, kaj storiti, mi nikakor ne steče.

Če smo povsem odkriti, že nekaj let čakmo na vaš preboj med najboljše. Se lahko zgodi prav v olimpijski zimi?

Vem, kako pomembno tekmovanje so olimpijske igre. Ta misel me letos dodatno motivira. Konkretno, ko mi je bilo med kondicijsko vadbo najtežje, sem pomislila tudi na olimpijske igre. Tam bo do izraza prišla vsaka podrobnost iz predhodnih mesecev. Če garam zdaj, mi bo pozimi lažje. Preboj? Tudi jaz ga čakam. O tem veliko razmišljam. Zato se tudi v Argentino odpravljam z jasnimi cilji. Želim osvojiti najvišjo raven smučanja, nato pa jo ohranjati tudi ob znakih utrujenosti in pritiskih. Dovolj je bilo tekem, ki so šle kar mimo mene.

Delujete sproščeno, samozavestno, odločno. Se tako tudi počutite ali pa ste se preprosto otresli nelagodnosti v javnih nastopih?

Ko sem bila mlajša, se res nisem najbolje znašla pred kamerami in mikrofoni. Zdaj sem to ponotranjila. A to ni edini razlog za to, kar ste opisali. Dobro se počutim. Dosedanji treningi so dobri. Tudi odločitve, ki sem jih sprejela, so bile korak v pravo smer. Sem na pravi poti.

Iz vašega tabora smo večkrat slišali tudi kritike na račun SZS oziroma celotnega sistema. To poletje se o tem še nismo pogovarjali.

Upam in verjamem, da se tudi ne bomo. Nimam pripomb, resnično. Odgovorni so prisluhnili meni in mojim željam. Sodelovanje je dobro. To je pomembno, saj se res lahko posvetim le treningom.

O čem pa se bomo pogovarjali ob koncu sezone?

Napovedi so vedno nehvaležne. Z njimi si nalagam dodatno breme. Želim pa pokazati dobro smučanje. S tem bodo prišli tudi rezultati.